Huaraz, Paracas in Ica

Od najinega zadnjega javljanja se nama je spet veliko zgodilo.

No, pa gremo lepo po vrsti :)

Po dolgi nocni voznji sva vsa izcrpana prispela v Huaraz - iz obalnega dela v gorski svet (420 km severno od Lime, 3052 m nadmorske visine). Ze takoj sva se odpravila na izlet do najstarejse stavbe v Juzni Ameriki - Chavin. Seveda sva midva "popotnika" vzela kar lokalni bus. Na poti sva spoznala zelo sramezljivo in malo zmedeno spanko. Ampak je bilo pa fajn, ker je znala vsaj malo anglesko in nama je lahko malo pomagala s spanscino. Te rusevine so malo bolje ohranjene kot Ingapirca, vkljucujejo celo par podzemnih rovov. Ampak glede na to, kaksno pot nazaj sva prezivela, se jih ni splacalo videt. Z lokalnim busom sva se vozila nazaj vec kot tri ure, in to stoje. Boge najine hrbtenice. Je pa cesta do tam nekaj takega, kot da bi pobral vse ovinke iz nase ljube Slovenije in jih sestavil v eno cesto :) Spanka se je ob nama celo sprostila, tako da se je na koncu kar tezko locila od naju.

Izkusnja iz prejsnjega dneva naju je malo izucila, zato sva se naslednji dan odlocila za turisticni minibus do ledenika Pastoruri. No, kaksne posebne izbire niti ni bilo, ker do tja skoraj ni druge variante. Pot do tja ni bila naporna, narava pa tako lepa, da se jo z besedami  skoraj ne da opisat (bote vidli slike :)). Povzpela sva se cisto do ledenika na visini 5200 m. Seveda sva se prej se okrepcala s kokinim cajem - njami, njami :). In zopet sva bila najbolj popularna turista - vsi so se spet hotli slikat z nama. Spoznala sva se brazilski par, ki naju je med drugim povabil v Brazilijo - mogoce pa je to najina naslednja destinacija :) Na koncu je zopet padal "umetni gnoj", oziroma tist njihov visinski sneg. Za nas bi bila to prava toca.

Kmalu po izletu je sledila nocna voznja do Paracasa. Kaj pa avtobus - kot da si na letalu. Na avtobusu so stevardese, na sedezih te cakajo povstercki in odeje, soferjem pa pravijo kar "piloti" :) No, pa to se ni vse. Pred voznjo ti najprej spustijo filmcek o varnosti na avtobusih, zasilnih izhodih in uporabi WC-ja - vse kot na avionu. No, pa to se kar ni vse. Med voznjo dobis se malico s sokom ter kavo ali caj. No, sedezi pa niso taksni kot na avionu, ampak 100-krat boljsi, ker se cisto celi raztegnejo skoraj v posteljo. Takrat sva se odlocila, da na dolge voznje hodiva samo se s temi busi :)

Paracas je majhno obmorsko mestece, sicer se v razsulu od potresa leta 2007. Vendar se tam na veliko gradijo hotelski in apartmajski kompleksi, tako da bo to cez kako leto najbrz ena izmed bolj zazelenih turisticnih destinacij.

Ogledala sva si nacionalni park Paracas - puscavo :) Kopala se ravno nisva, ker so se zaenkrat plaze bolj umazane in naju ni najbolj mikalo, pa se veter je ful pihal. Aja, pa se nekaj za kajtarje. Celo sola za kajtarje je tu, ki jo ima njihova drzavna prvakinja v kajtanju in tretja po vrsti v Juzni Ameriki.

Naslednje jutro sva se odpravila proti Islas Ballestas - otoki, kjer zivi ogromno stevilo pticev, morskih levov, pingvinov in ostalih morskih zivali. Tu je to baje mali Galapagos. No, Mojca se je zraven kar topila :)

Takoj po tem izletu sva picila v Ico, kjer sva se isti dan obiskala bliznjo oazo v puscavi - Huachacino. To je pa res en cudez narave - vsepovsod naokoli sam pesek, na sredi pa jezerce in zelenje. Tu pa toliko domacih turistov, kot bi pri nas sel na Bled :) Ko sva se nauzila vsega lepega, je sledilo se malo adrenalina. Sla sva namrec na sand boarding (deskanje po puscavi), kamor te odpeljejo kar s buggy-ji. Kak je pa to adrenalinsko. Noroooooo. Ze sama voznja z buggy-ji cez pescene sipine je nekaj posebnega, deskanje po pescenih hribih pa je itak posebno dozivetje. Skoraj vsi smo se spuscali po strminah po trebuhu (seveda na deski), strmina pa taka, da bi se clovek se s smuckami malo vprasal predno bi se spustil. No, Grega je imel na vsaki strmini najdaljsi spust, tako da so vsi samo gledali. Se vidi, da smo neki alpski narod :) Tam sva prezivela tudi soncni zahod - Mojca: "Iiiii, kako romanticno!" :)

Danes sva imela malo relaksacije oziroma lenarjenja. Sla sva na ogled eno izmed najvecjih vinskih kleti. Ja, celo vinsko trto imajo sredi puscave. Puskusila sva nekaj njihovih vin, ki sicer niso tako dobra kot nasa, ter znacilno Perujsko pijaco - Pisco. Mocno kot hudic. No, pa saj to tudi pise na vseh steklenicah :). Tako, da sva se ga malo nacukala :) Potem sva sla se v regionalni muzej, kjer je ogromno predmetov njihov prednikov. Saj je bilo zanimivo, sam najbrz sva izpolnila najino kvoto za muzeje :)

Ko sva se vracala proti centru, sva naletela na cisto pravi "shoping" center. Sploh nisva vedela, da kaj takega celo obstaja tu.

Sedaj pa cakava na avtobus. Spet nocna voznja (celih 11 ur), tako da se naslednjic oglasiva iz Arequipe.

Lepe pozdrave vsem.